Motnje srčnega ritma in še posebej atrijska fibrilacija, kot najpogostejša obstojna motnja srčnega ritma v odrasli dobi lahko potekajo tudi brez pomembnejših simptomov. V nekaterih primerih je nereden srčni utrip odraz neogrožujoče motnje srčnega ritma, v drugih pa oznanja stanje, ki v neodkritem primeru lahko privede do poslabšanja zdravja. Tako kar tretjina ljudi ne zaznava atrijske fibrilacije. Del njih je zaradi tega izpostavljen povečanemu tveganju pojava možganske kapi ali srčnega popuščanja.
Z enostavnim manevrom, kot je palpacija svojega utripa na zapestju, lahko nereden srčni utrip prepoznamo in ga nato v sodelovanju z zdravnikom opredelimo, ter po potrebi ustrezno ukrepamo. Na ta način lahko preprečimo morebitne resne posledice nezaznane motnje srčnega ritma.
Zato so Evropsko aritmološko združenje (EHRA), Ameriško aritmološko združenje (HRS), Južnoameriško aritmološko združenje (LAHRS), ter Azijsko-pacifiško aritmološko združenje (APHRS) proglasila 1. marec kot globalni dan srčnega utripa. Gre za iniciativo, ki združuje dejavnosti posvečene opvečevanju zavedanja javnosti o pomenu sledejna svojemu srčnemu utripu.
V sklopu teh dejavnosti Delovna skupina za aritmije in elektrostimulacijo srca pri Združenju kardiologov Slovenije, v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja organizira dogodek posvečen svetovnemu Dnevu srčnega utripa. Dne 27.2.2023, med 10.30 in 13. uro, bo na Prešernovem trgu v Ljubljani stojnica, kjer se bodo mimoidoči pod vodstvom zdravstvenega osebja lahko naučili kako pravilno zaznati svoj srčni utrip s palpacijo pulza. V reševalnem vozilu si bodo lahko posneli EKG, možno bo preveriti tudi svoj krvni sladkor. Pripravili smo tudi pisne materiale, ki na enostaven način pojasnijo pomen sledenja svojemu srčnemu utripu, ter pomen zaznave atrijske fibrilacije.